Za izhodišče tokratne duhovne misli bomo vzeli pripoved iz stare zaveze. Nastala je v obdobju judovske sužnosti v Babilonu. To je pripoved o Tobiju. Preberimo odlomek, ki opisuje, kako sta prvo noč kot mož in žena preživela Tobija in Sara: Tob 8,4-9

Tobija in Sara sta na zelo pomembno mesto postavila molitev. V danih okoliščinah je to bil celo temelj njunega obstoja. Sari je bila to že osma poroka. Pri vseh prejšnjih porokah se je dogodilo, da so ženini prvo noč umrli. To je storil duh Asmodej. Na slikovit način nam pripoved spregovori, da mož in žena ne moreta postati dva »kar tako«, pač pa da je Bog namenil nekomu za ženo, oziroma za moža določeno osebo. V času priprave na družino je torej potrebno odkriti, koga mi je Bog namenil za sozakonca.

V sklopu celotne pripovedi pa je podan še en razlog, zakaj prvih sedem zakonov ni zaživelo, pač pa so bili mrtvi že ob samem začetku. To je namen, zakaj nekoga vzamem za moža, za ženo. Tobija v svoji molitvi razkrije en takšen napačen namen: »In zdaj si vzamem svojo sestro, ne zaradi nečistovanja, ampak iz resnice« (Tob 8,7). Pred tem pa je omenjen še en napačen razlog: »In tako je bilo Tobiju dano, da dobi njeno dediščino pred vsemi, ki so jo hoteli imeti« (Tob 3,17).

Skupno življenje (zakon, družina) potrebuje zdrav temelj, je zahtevno. Skupnost moža in žene ne nastane tako, da se dva odločita živeti skupaj, da se preselita v skupne prostore. Biti drug drugemu mož - žena zelo preplete obe življenji.

Trajnosti zakona tudi ne more zagotoviti samo eden. Lahko eden naredi vse, kar je mogoče za ohranitev skupnosti, pa če drugi noče, ga prvi ne more v to prisiliti.

Molitev v družini in skupna molitev zakoncev ima zato več pomenov:

• Najprej je klicanje Boga v skupnost, je navzočnost Boga v družini. Trajnost skupnosti ni več le sad prizadevanja dveh oseb, pač pa je Bog kot malta, ki povezuje različne opeke.
• Molitev kot dogodek daje vedno nove priložnosti, da se takrat začutimo kot družina, je družinski dogodek. Pri tem imamo veliko priložnosti za ustvarjalnost:
  

1. oblikovati vsebino molitve (iz molitvenikov, spontane molitve, Sveto pismo, pesmi),
2. oblikovanje prostora za molitev – »bogkov kot« (uporaba različnih simbolov, npr. v adventu adventni venec, v božiču, jaslice, v postu križ, v velikonočnem času sveča, … ),
3. uporaba različnih kretenj (sedimo, drug drugega pokrižamo, se primemo za roke …).

• Molitev spreminja osebo. Človek, ki moli, je dovzeten za spremembe svojega ravnanja, odzivanja. To pa ima pri oblikovanju skupnosti kot je skupnost moža in žene, ter družine velikega pomena. Nehote se je potrebno prilagajati drugemu. Molitev mi bo pomagala razločevati, kaj je za zakon in družino pomembno, kaj je manj pomembno. Molitev me bo tudi usposabljala, da se bom sam zmožen prilagoditi skupnemu dobremu, da ne bom v te spremembe prisiljen.

Lahko si med seboj podelite izkušnje molitve v vaših domovih: kdaj molite skupaj, kako molitev oblikujete, kaj vam pomeni skupna molitev.

Po pogovoru:

Pobuda: V postni čas stopamo ob vzkliku »Spreobrni se in veruj evangeliju«. Naj bo letos to »spreobrnjenje« po skavtskih družinah naslednje: da bi poiskali priložnosti za skupno družinsko molitev ali pa za skupno molitev zakoncev.

Duhovno misel – pogovor sklenite z molitvijo za družine. Molitev si izberite sami.

Določite, kdo bo povzetek vašega pogovora delil z vsemi slovenskimi odraslimi skavti preko internetne strani.

br. Primož Kovač

V Kančevcih smo se srečali odrasli skavti Slovenije in en zamejski predstavnik. Bile so duhovne vaje, ki napolnijo rezervoarček z dobro voljo, optimizmom in veseljem do življenja.

Razdelili smo se v družine z mešano sestavo članov. Najprej smo se spoznali, nato pa delovali kot družina. Skupaj smo telovadili, diskutirali, molili, peli, se obiskovali, pa tudi romali in se veliko smejali. Karakter vsake družine je predstavljalo hišno ime: Pr´ zelenc´, Pri Medenem ježu, Pr´Vozlu, Pri Žitnikovih, Pri Štorovih in z največjim dvoriščem za druženje Pri Veseljaku.

Naše družine so bile baterije za skladiščenje dobrega razpoloženja in izvir svetlobe za vse, ki so prišli v bližino. Če imate kaj od tega, ste dobrodošli, če pa menite, da vam to manjka pa še bolj. Starostnih omejitev ni. Se vidimo v Kančevcih prihodnje leto, vmes pa razširimo skavtsko žlahto.

Bojana Glavan, Trpežna ježevka

Minuli konec tedna je bil zopet v znamenju skavtske žlahte. V petek sva z Milanom obiskala bratovščino Domžale, v soboto pa sem bila na srečanju fužinske bratovščine; vse v želji po povezovanju odraslih skavtinj in skavtov, spodbujanju k skupnim ciljem in vrednotam.

Obisk pri BOKSS DOMŽALE

Za obisk sva se dogovorili s Simono, vodjo bratovščine, že v decembru. Zaradi prenatrpanega urnika sva termin prestavili v januar.

Prišlo je 12 skavtinj in skavtov, ki sem jih večino na videz že poznala iz preteklih skavtskih aktivnosti . So zelo prijetna skupina. Srečanje smo začeli s pesmijo, sledila je zabavna igrica - zgodba o “skavtskem” kralju in kraljici, ki s kočijo, kočijažem in konji hitijo na skavtsko srečanje. Igrica je poznana kot animacija na raznih družabnih srečanjih, porokah ipd. Ob njej smo se nasmejali in razživeli.

Nato je skavtinja Urška prebrala duhovno misel, ki jo pripravil br. Primož in odlomek iz Svetega pisma o Kajnu in Abelu, sledilo je naše razmišljanje o bratih in sestrah. Veliko lepega, osebno občutenega je bilo povedanega ob temi. Pripovedi članov bratovščine so bile iskrene, življenjske, kar pomeni tudi različne. Nekateri ohranjamo močne vezi med brati in sestrami tudi v odrasli dobi, pri drugih družinah je zaradi različnih dejavnikov odnos bolj ohlapen,… Posebej se me je dotaknila pripoved skavtinje Magdalene, ki izhaja iz družine z dvanajstimi otroki. Gotovo ob tako številčnem sorodstvu pogost stik z vsakim bratom ali sestro tudi časovno ni mogoč, Magdalena pa je posebej opisala vlogo matere, ki kot ognjišče ohranja toploto in svetlobo doma in mu daje dušo, hkrati pa daruje sebe otrokom in vnukom kot vir ljubezni in modrosti.

Po res zelo razmišljujočem in bogatem pomenku sem jim predstavila programsko zasnovo za letošnje leto - projekt Žlahta, jim razdelila nove zgibanke (nekaj tudi za v cerkev za mizico za verski tisk), jih povabila na novo ZBOKSS-ovo internet stran in na aktivno vključevanje s prispevki na blog-družina oz. pripravo skavtskega priročnika. Nagovorila sem jih še za Kančevce, pa verjetno ne bo nobenega.
Člani bratovščine so pred zaključkom v besedah obnovili dogajanje v prazničnih dneh in se dogovorili za zimski tabor, v katerega je vključen tudi nočni pohod z baklami na Murovco nad Dolskim 08.02. zvečer, kamor smo vabljeni vsi s skavtskim duhom.
V spomin na obisk so nama izročili ročno izdelan spominek.

Srečanje smo zaključili z molitvijo in blagoslovom g. župnika Janeza, njihovega duhovnega asistenta.

Obisk pri BOKSS FUŽINE

Za obisk smo se dogovorili z Mio, Jožico in Tonetom ob klepetu pri kosilu na izmenjavi LMB regije AA v Brežah.

Ob prihodu v njihovo skavtsko sobo me je ob obloženi mizi pričakalo 11 skavtinj in skavtov in posebna gostja večera gospa Marija, planinska vodnica.

Najprej smo se pošalili, da se vedno znova potrjuje rek: “Pri skavtih vedno dobro je in se dobro je!” (z različnim naglasom na “je”), kar smo ugotavljali tudi na srečanju prejšnjega dne z domžalskimi skavti.

So prijetna, povezana skupina, z manjšo pogostitvijo praznujejo rojstne dneve (tako je bilo tudi ob tej priliki), pa tudi silvestrovali so skupaj do zgodnjih jutranjih ur - skupaj z g. župnikom Milanom!

Srečanje smo začeli z molitvijo odraslih skavtov in nadaljevali z duhovno mislijo, ki jo je na temo o angelih ljubezni pripravila skavtinja Tončka. Ker je bil program srečanja z dvema gostjama že tako obsežen, o temi nismo posebej razglabljali, je bila pa prebrana zelo občuteno in kot taka na nas poslušalcih pustila pečat.

Mia kot vodja bratovščine je v nadaljevanju predstavila pretekle aktivnosti in dogodke v adventnem in božičnem času, ki so se jih udeležili člani bratovščine, sledil je dogovor o zimskem taboru, ki so ga načrtovali v Oazi miru v februarju. Telefonski klic g. župnika Milana in rezervacija termina je bila potrjena.

Predali so mi besedo in kot “pomoč” pri predstavitvi dela IO v letu 2008 sem jim razdelila zgibanke. Predstavila in povabila sem jih na lepo skavtsko druženje ob projektu Žlahta (Mia je ob tem razdelila kartončke za podpise), tako obiske posamezne skavtske družine/zakoncev kot tudi obisk celotne bratovščine pri kateri drugi bratovščini. Opozorila sem jih na novo ZBOKSS-ovo stran; na duhovne misli br. Primoža, ki jih lahko uporabijo, na skupno ustvarjanje in dopolnjevanje skavtskega priročnika in duhovne podobe odraslega skavta,… Dotaknili smo se duhovnega seminarja v Kančevcih, katerega se jih bo kar nekaj udeležilo. Pogovarjali smo o Jamboree-ju 2008, obnovi skavtskega doma v Kočevskem rogu, o pomoči Železnikom (spomladi morda kot oblika služenja bratovščine), pri čemer so se pohvalili, da je italijanska bratovščina, s katero so v navezi, tudi darovala finančna sredstva za namen obnove po poplavah.

Sledil je (zame osebno) vrhunec večera ob diapozitivih lepot gorskega sveta, ki jih je predstavila gospa Marija. Prevzel me je njen pogled skozi oko fotografskega aparata in pota, strma, prepadna, pa tudi mehke stezice, ki jih je “prevandrala”. Vse ena sama hvalnica Stvarniku!
Za konec smo se prijeli za roke in ob drobnem plamenu svečke zapeli Angelčka. Majhen dar in mini skavtska rutka modro-belo-rumene barve me bosta spominjala na lep večer.

Katja, Navdušena medvedka

Ko so pretekli dnevi, je Ana spočela in rodila sina. In dala mu je ime Samuel, ker je rekla: »Od GOSPODA sem ga želela.« 1 Sam 1,20

Mesec december je zaznamovan z božičnim praznikom, pred njim pa je čas pričakovanja. Ob tem prazniku se vživljamo v dogodek Kristusovega rojstva, starši pa lahko podoživljajo tudi svoj osebni božič, ko so v svojo družino sprejeli otroka.

Tokrat se bomo ustavili ob Samuelu in njegovem rojstvu. Preden si preberemo zapis o tem, poskušajmo obnoviti, koliko že vemo o njem:

• Kdo je bil Samuel?
• Naštejmo kakšen dogodek iz njegovega življenja.
• Kako pa je bilo z njegovim rojstvom?
• Kdo so njegovi starši?
• V kakšni družini se je rodil?
• Je kakšna stvar posebej zaznamovala njegovo rojstvo?

Preberite si odlomek: 1 Sam 1,1-20

• Kaj me je v tem odlomku nagovorilo?
  
• Kaj je pritegnilo mojo pozornost?
  
• Česa sem se ob tem spomnil?
  
• Med seboj si podelimo te vtise.
  
• Vsak, ki bo spregovoril, naj bo jedrnat.

Rojstvo otroka je velik dan za družino. Za samim dogodkom rojstva se poleg konkretnih priprav, skriva še velika zakladnica pričakovanj, hrepenenja, vprašanj, morda tudi strahov, … Tako rojstvo ni le preprosto dejstvo, ampak veliko bolj zapleteno dogajanje, kar pa ga naredi bogatejšega. Rojstvo otroka je močan poseg v osebno in zakonsko življenje. Tukaj je novo bitje, ki ga ne morem sprejeti le začasno. Samuelova mati je v rojstvu otroka videla smisel in izpolnitev svojega življenja.

Skavti vidimo v rojstvu otroka tudi način zvestobe domovini (2. skavtski zakon). Kdo lahko še boljše obdari svojo domovino kot starši, ki ji podarijo novega člana?

Dogodek Samuelovega rojstva nam pokaže tudi na naslednjo razsežnost rojstva: Otrok je Božji dar, ni sam po sebi umeven. Z vsakim otrokom sta starša obdarjena. O tem nam spregovorita dve dejstvi:

• Starša ne moreta z gotovostjo napovedati, kdaj bo prišlo do spočetja.
• Vsak otrok je enkraten, otroci istih staršev so si med seboj zelo različni.

Povabilo za pričevanje tistih, ki ste starši:

• Kako ste sprejeli, sprejemali vašega otroka?
  
• Kako ste to doživljali?

Duhovno misel zaključite s primerno pesmijo.

Eden iz bratovščine naj zbere nekaj misli iz vašega pogovora in jih podeli z drugimi skavti na internetni strani (http://druzina.blog.skavt.net/). Povabljeni tudi posamezniki, da podelite svoje misli z drugimi skavti. Hvala.

br. Primož Kovač

Preteklo nedeljo sva z možem Milanom v resnici zaživela geslo, ki smo se ga ob letu družine postavili odrasli skavti: »KO SKAVTSTVO POŽLAHTNIŠ, SI ŽLAHTO PRIDOBIŠ«.

Dopoldne sva bila počaščena, da kot predstavnika odraslih skavtov sodelujeva na svetu ZSKSS v Škofji Loki. Vedno znova me srečanja z mladimi skavti napolnijo s prav posebnimi občutki – navdušenjem nad dejstvom, koliko nam je skavtsko gibanje dobrega prineslo! Ta mladostni žar, ta pripravljenost, ta duh – skavtski duh – to je tisto, kar nagovarja nas, odrasle skavte, da tudi mi stopamo po skavtski poti.

Ko sem kot načelnica ZBOKSS pozdravila zbrane, sem se najprej zahvalila za ves trud, delo in čas, ki ga voditelji podarjajo našim otrokom, potem pa sem jih povabila v naše vrste! Seveda, ko naredijo odhode, se osamosvojijo, si ustvarijo družine, …

No, pa smo tam – pri DRUŽINI! Ker vsi skavti sestavljamo VELIKO SKAVTSKO DRUŽINO!

Ta misel nama je z Milanom obema rojila po glavi, še preden sva se zjutraj odpravila na gorenjski konec. Poklicala sva Silvo, našo ZBOKSSovo tajnico, če bo popoldne doma, vzela podpisne kartončke,… in se po koncu uradnega dela na svetu Združenja odpravila na obisk k žlahti v Kranj!

Kaj naj rečeva, kaj naj napiševa? Bilo nam je - preprosto - lepo biti skupaj! S Silvo in njeno družino smo se družili, kot da se poznamo že vse življenje. Tem za pogovor ni zmanjkalo – o skavtih na splošno, o skavtskih srečanjih in taborih, o otrocih, šoli, službi, domačih štirinožnih ljubljenčkih … o vsem, samo o vremenu ne! Malo kave, prigrizka, pa je čas – kot ponavadi pri skavtih – prehitro minil. Vedno je prisoten ta presneti skavtski duh! Pred slovesom pa še prvi podpis na kartonček….

Na poti proti domu se peljeva mimo Most pri Komendi. Ker sva kot mož in žena enih misli (pa še napolnjena s skavtskim duhom za povrh) naju prešine: »Pojdiva še po en podpis!« Seveda ne samo po podpis, ampak na še en prijeten obisk k žlahti, ko je ravno priložnost … Telefonski klic: »Si doma?« in že sva pri naši Janji. Skavti, pa otroci, spet skavti, pa domači buhteljni, pa adijo! Pa ne še domov – samo do avta, zunaj smo namreč klepetali še dobro uro, ne vedoč, kako hitro je spet minil čas. Zagotovo je bil zopet vmes skavtski duh! Aha, pa še drugi podpis na kartončku…

Ni potrebno več kaj dodati – tako lepe nedelje že dolgo časa nisva imela! Hvala, naša žlahta!

Katja, Navdušena medvedka

GOSPOD Bog je rekel: »Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.«

Kadar beseda nanese na Adama in Evo, običajno najprej pomislimo na njun greh. Vendar to ni vse, kar je Sveto pismo zapisalo o prvih starših, oziroma tudi o prvem zakonskem paru. Najprej o njima spregovori 2. poročilo o stvarjenju, to je 2. poglavje 1. Mojzesove knjige. Poskušajmo znova obnoviti, kako je prišlo do tega zakonskega para.

1. Ne da bi gledali v Sveto pismo, naj eden začne pripovedovati o nastanku tega zakonskega para, drugi ga dopolnijo, tudi s podrobnostmi.
2. Preberimo ta odlomek (1 Mz 2,18-25). Med poslušanjem naj bo vsak pozoren na to, kaj bo pritegnilo njegovo pozornost. Morda bo to kakšna beseda, kretnja ali razpoloženje določene osebe, …
3. Povabljeni vsi, da bi povedali, kaj ste slišali v tem odlomku. Po možnosti naj vsak pove, pri čem se je zaustavila njegova misel, lahko doda svoje razmišljanje.
   

Na začetku opisanega odlomka najprej nastopi Bog, ki ima svoje načrte in namene. Hoče, da bi si Adam našel »pomočnico«. Adam najprej pregleduje vsa ustvarjena živa bitja. S tem je tako zaposlen, da se niti ne zaveda, da istočasno odrašča tudi za novo raven odnosa. Ob koncu svojega dela je le začutil, da mu nekaj manjka. Ko se pred njim pojavi Eva (Bog jo je pripeljal k človeku), mu v trenutku postane vse jasno. »To je tisto bitje, po katerem sem hrepenel.« Adamovo veselje pokaže na pomembnost trenutka, ko spoznaš svojega življenjskega sopotnika.

Povabljeni tisti, ki ste poročeni ali imate dekle ali fanta, da bi spregovorili o trenutku, ko ste spoznali (prvič videli) svojega moža, ženo, fanta, dekle; ali ko ste se prvič zavedali, da bi ta oseba lahko to bila. Ko se danes ozirate nazaj na ta trenutek, koliko lahko rečete, da ti ga/jo je Bog nastavil?

Duhovno misel zaključite z molitvijo desetke »ki je Svetega Duha poslal« za mlade, ki si iščejo življenjske sopotnike, da bi bili pozorni na to, koga jim bo Bog »nastavil«.

Kako vas je nagovorilo? Komentirajte!

br. Primož Kovač

P.S.: Dodajam še znano Michelangelovo fresko “Stvarjenje Adama”. Dekle, ki jo Bog objema s svojo levo roko je Eva.

Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.«

Kako se nadaljuje? Poglej celotno besedilo na: Jn 2, 1-11

Primož vam je že pripravil “navodila za uprabo” duhovne misli za mesec oktober, ki jo lahko najdetu na tej povezavi. Klikni!

In tu smo odprli blog, da lahko kaj napišemo in si delimo svoje svoje vtise. In tudi na tak virtualen način gradimo našo družino. Povabljeni!

Kako pa lahko komentiram?

Klikni na “No comments” (ali če je kdo pred vami že komentiral pa piše “1 Comment”) in piši.