Za izhodišče tokratne duhovne misli bomo vzeli pripoved iz stare zaveze. Nastala je v obdobju judovske sužnosti v Babilonu. To je pripoved o Tobiju. Preberimo odlomek, ki opisuje, kako sta prvo noč kot mož in žena preživela Tobija in Sara: Tob 8,4-9

Tobija in Sara sta na zelo pomembno mesto postavila molitev. V danih okoliščinah je to bil celo temelj njunega obstoja. Sari je bila to že osma poroka. Pri vseh prejšnjih porokah se je dogodilo, da so ženini prvo noč umrli. To je storil duh Asmodej. Na slikovit način nam pripoved spregovori, da mož in žena ne moreta postati dva »kar tako«, pač pa da je Bog namenil nekomu za ženo, oziroma za moža določeno osebo. V času priprave na družino je torej potrebno odkriti, koga mi je Bog namenil za sozakonca.

V sklopu celotne pripovedi pa je podan še en razlog, zakaj prvih sedem zakonov ni zaživelo, pač pa so bili mrtvi že ob samem začetku. To je namen, zakaj nekoga vzamem za moža, za ženo. Tobija v svoji molitvi razkrije en takšen napačen namen: »In zdaj si vzamem svojo sestro, ne zaradi nečistovanja, ampak iz resnice« (Tob 8,7). Pred tem pa je omenjen še en napačen razlog: »In tako je bilo Tobiju dano, da dobi njeno dediščino pred vsemi, ki so jo hoteli imeti« (Tob 3,17).

Skupno življenje (zakon, družina) potrebuje zdrav temelj, je zahtevno. Skupnost moža in žene ne nastane tako, da se dva odločita živeti skupaj, da se preselita v skupne prostore. Biti drug drugemu mož - žena zelo preplete obe življenji.

Trajnosti zakona tudi ne more zagotoviti samo eden. Lahko eden naredi vse, kar je mogoče za ohranitev skupnosti, pa če drugi noče, ga prvi ne more v to prisiliti.

Molitev v družini in skupna molitev zakoncev ima zato več pomenov:

• Najprej je klicanje Boga v skupnost, je navzočnost Boga v družini. Trajnost skupnosti ni več le sad prizadevanja dveh oseb, pač pa je Bog kot malta, ki povezuje različne opeke.
• Molitev kot dogodek daje vedno nove priložnosti, da se takrat začutimo kot družina, je družinski dogodek. Pri tem imamo veliko priložnosti za ustvarjalnost:
  

1. oblikovati vsebino molitve (iz molitvenikov, spontane molitve, Sveto pismo, pesmi),
2. oblikovanje prostora za molitev – »bogkov kot« (uporaba različnih simbolov, npr. v adventu adventni venec, v božiču, jaslice, v postu križ, v velikonočnem času sveča, … ),
3. uporaba različnih kretenj (sedimo, drug drugega pokrižamo, se primemo za roke …).

• Molitev spreminja osebo. Človek, ki moli, je dovzeten za spremembe svojega ravnanja, odzivanja. To pa ima pri oblikovanju skupnosti kot je skupnost moža in žene, ter družine velikega pomena. Nehote se je potrebno prilagajati drugemu. Molitev mi bo pomagala razločevati, kaj je za zakon in družino pomembno, kaj je manj pomembno. Molitev me bo tudi usposabljala, da se bom sam zmožen prilagoditi skupnemu dobremu, da ne bom v te spremembe prisiljen.

Lahko si med seboj podelite izkušnje molitve v vaših domovih: kdaj molite skupaj, kako molitev oblikujete, kaj vam pomeni skupna molitev.

Po pogovoru:

Pobuda: V postni čas stopamo ob vzkliku »Spreobrni se in veruj evangeliju«. Naj bo letos to »spreobrnjenje« po skavtskih družinah naslednje: da bi poiskali priložnosti za skupno družinsko molitev ali pa za skupno molitev zakoncev.

Duhovno misel – pogovor sklenite z molitvijo za družine. Molitev si izberite sami.

Določite, kdo bo povzetek vašega pogovora delil z vsemi slovenskimi odraslimi skavti preko internetne strani.

br. Primož Kovač

V Kančevcih smo se srečali odrasli skavti Slovenije in en zamejski predstavnik. Bile so duhovne vaje, ki napolnijo rezervoarček z dobro voljo, optimizmom in veseljem do življenja.

Razdelili smo se v družine z mešano sestavo članov. Najprej smo se spoznali, nato pa delovali kot družina. Skupaj smo telovadili, diskutirali, molili, peli, se obiskovali, pa tudi romali in se veliko smejali. Karakter vsake družine je predstavljalo hišno ime: Pr´ zelenc´, Pri Medenem ježu, Pr´Vozlu, Pri Žitnikovih, Pri Štorovih in z največjim dvoriščem za druženje Pri Veseljaku.

Naše družine so bile baterije za skladiščenje dobrega razpoloženja in izvir svetlobe za vse, ki so prišli v bližino. Če imate kaj od tega, ste dobrodošli, če pa menite, da vam to manjka pa še bolj. Starostnih omejitev ni. Se vidimo v Kančevcih prihodnje leto, vmes pa razširimo skavtsko žlahto.

Bojana Glavan, Trpežna ježevka

Minuli konec tedna je bil zopet v znamenju skavtske žlahte. V petek sva z Milanom obiskala bratovščino Domžale, v soboto pa sem bila na srečanju fužinske bratovščine; vse v želji po povezovanju odraslih skavtinj in skavtov, spodbujanju k skupnim ciljem in vrednotam.

Obisk pri BOKSS DOMŽALE

Za obisk sva se dogovorili s Simono, vodjo bratovščine, že v decembru. Zaradi prenatrpanega urnika sva termin prestavili v januar.

Prišlo je 12 skavtinj in skavtov, ki sem jih večino na videz že poznala iz preteklih skavtskih aktivnosti . So zelo prijetna skupina. Srečanje smo začeli s pesmijo, sledila je zabavna igrica - zgodba o “skavtskem” kralju in kraljici, ki s kočijo, kočijažem in konji hitijo na skavtsko srečanje. Igrica je poznana kot animacija na raznih družabnih srečanjih, porokah ipd. Ob njej smo se nasmejali in razživeli.

Nato je skavtinja Urška prebrala duhovno misel, ki jo pripravil br. Primož in odlomek iz Svetega pisma o Kajnu in Abelu, sledilo je naše razmišljanje o bratih in sestrah. Veliko lepega, osebno občutenega je bilo povedanega ob temi. Pripovedi članov bratovščine so bile iskrene, življenjske, kar pomeni tudi različne. Nekateri ohranjamo močne vezi med brati in sestrami tudi v odrasli dobi, pri drugih družinah je zaradi različnih dejavnikov odnos bolj ohlapen,… Posebej se me je dotaknila pripoved skavtinje Magdalene, ki izhaja iz družine z dvanajstimi otroki. Gotovo ob tako številčnem sorodstvu pogost stik z vsakim bratom ali sestro tudi časovno ni mogoč, Magdalena pa je posebej opisala vlogo matere, ki kot ognjišče ohranja toploto in svetlobo doma in mu daje dušo, hkrati pa daruje sebe otrokom in vnukom kot vir ljubezni in modrosti.

Po res zelo razmišljujočem in bogatem pomenku sem jim predstavila programsko zasnovo za letošnje leto - projekt Žlahta, jim razdelila nove zgibanke (nekaj tudi za v cerkev za mizico za verski tisk), jih povabila na novo ZBOKSS-ovo internet stran in na aktivno vključevanje s prispevki na blog-družina oz. pripravo skavtskega priročnika. Nagovorila sem jih še za Kančevce, pa verjetno ne bo nobenega.
Člani bratovščine so pred zaključkom v besedah obnovili dogajanje v prazničnih dneh in se dogovorili za zimski tabor, v katerega je vključen tudi nočni pohod z baklami na Murovco nad Dolskim 08.02. zvečer, kamor smo vabljeni vsi s skavtskim duhom.
V spomin na obisk so nama izročili ročno izdelan spominek.

Srečanje smo zaključili z molitvijo in blagoslovom g. župnika Janeza, njihovega duhovnega asistenta.

Obisk pri BOKSS FUŽINE

Za obisk smo se dogovorili z Mio, Jožico in Tonetom ob klepetu pri kosilu na izmenjavi LMB regije AA v Brežah.

Ob prihodu v njihovo skavtsko sobo me je ob obloženi mizi pričakalo 11 skavtinj in skavtov in posebna gostja večera gospa Marija, planinska vodnica.

Najprej smo se pošalili, da se vedno znova potrjuje rek: “Pri skavtih vedno dobro je in se dobro je!” (z različnim naglasom na “je”), kar smo ugotavljali tudi na srečanju prejšnjega dne z domžalskimi skavti.

So prijetna, povezana skupina, z manjšo pogostitvijo praznujejo rojstne dneve (tako je bilo tudi ob tej priliki), pa tudi silvestrovali so skupaj do zgodnjih jutranjih ur - skupaj z g. župnikom Milanom!

Srečanje smo začeli z molitvijo odraslih skavtov in nadaljevali z duhovno mislijo, ki jo je na temo o angelih ljubezni pripravila skavtinja Tončka. Ker je bil program srečanja z dvema gostjama že tako obsežen, o temi nismo posebej razglabljali, je bila pa prebrana zelo občuteno in kot taka na nas poslušalcih pustila pečat.

Mia kot vodja bratovščine je v nadaljevanju predstavila pretekle aktivnosti in dogodke v adventnem in božičnem času, ki so se jih udeležili člani bratovščine, sledil je dogovor o zimskem taboru, ki so ga načrtovali v Oazi miru v februarju. Telefonski klic g. župnika Milana in rezervacija termina je bila potrjena.

Predali so mi besedo in kot “pomoč” pri predstavitvi dela IO v letu 2008 sem jim razdelila zgibanke. Predstavila in povabila sem jih na lepo skavtsko druženje ob projektu Žlahta (Mia je ob tem razdelila kartončke za podpise), tako obiske posamezne skavtske družine/zakoncev kot tudi obisk celotne bratovščine pri kateri drugi bratovščini. Opozorila sem jih na novo ZBOKSS-ovo stran; na duhovne misli br. Primoža, ki jih lahko uporabijo, na skupno ustvarjanje in dopolnjevanje skavtskega priročnika in duhovne podobe odraslega skavta,… Dotaknili smo se duhovnega seminarja v Kančevcih, katerega se jih bo kar nekaj udeležilo. Pogovarjali smo o Jamboree-ju 2008, obnovi skavtskega doma v Kočevskem rogu, o pomoči Železnikom (spomladi morda kot oblika služenja bratovščine), pri čemer so se pohvalili, da je italijanska bratovščina, s katero so v navezi, tudi darovala finančna sredstva za namen obnove po poplavah.

Sledil je (zame osebno) vrhunec večera ob diapozitivih lepot gorskega sveta, ki jih je predstavila gospa Marija. Prevzel me je njen pogled skozi oko fotografskega aparata in pota, strma, prepadna, pa tudi mehke stezice, ki jih je “prevandrala”. Vse ena sama hvalnica Stvarniku!
Za konec smo se prijeli za roke in ob drobnem plamenu svečke zapeli Angelčka. Majhen dar in mini skavtska rutka modro-belo-rumene barve me bosta spominjala na lep večer.

Katja, Navdušena medvedka

V družinsko življenje spadajo tudi odnosi med brati in sestrami. Brate in sestre veže neka globoka vez: isti starši, isti dom, isto okolje odraščanja. Hkrati je tudi res, da si nihče ni izbiral bratov in sester, pač pa so podarjeni.

V obdobju odraslosti je tako tudi paleta odnosov med brati in sestrami zelo široka: od globoke povezanosti do popolne odtujitve.

Sveto pismo nam daje kar nekaj izkušenj takšnih odnosov. Poskušajmo najprej sami našteti nekaj teh primerov (ne nadaljujte, dokler ne naštejete nekaj primerov!).

Najbolj značilni so:

• Kajn in Abel (1 Mz 4,1-8)
• Ezav in Jakob (1 Mz 27,1-41)
• Egiptovski Jožef in njegovi bratje (1 Mz 37,2-27)
• Apostola Andrej in Peter (Jn 1,35-42)
• Marta in Marija ter Lazar (Lk 10,38-42; Jn 11,1-44)

Izberite enega od naštetih odlomkov in ga preberite. Doma preberite vse odlomke .

Med seboj si podelite izkušnje o vašem odnosu do bratov in sester:

• Koliko ste povezani?
• Kaj vam pomenijo?
• Katerega dogodka, ki ste ga doživeli z brati in sestrami ali katerim od njih, se še posebej radi spominjate?
• Ob kateri priložnosti se srečujete?

4. skavtski zakon govori o bratstvu: “Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat; skavtinja je prijateljica vsakomur in vsem skavtom sestra.”

Prav izkušnja rodnih bratov in sester pomaga, da lahko v odrasli dobi ustvarjamo tudi te širše družine, to so duhovne družine, kot so skavti. Tudi v njih prepoznajmo veliko bogastvo in velik blagoslov.

Ob tem se znova spomnimo projekta v letu družine – skavtska žlahta.

• Kako gre z osebnimi obiski pri skavtih?
• Koliko okenc za podpise na kartončku imaš še praznih?
• Kako je tudi z obiskom bratovščine. Ste se že dogovorili, katero bratovščino boste šli obiskat? Če je odgovor NE, potem imate tokrat priložnost da se dogovorite in določite, kdo se bo dogovoril za ta obisk.

Duhovno misel sklenite s pesmijo: Naj skavtski duh

Določite še nekoga, ki bo kratek odmev, kakšno vaše sporočilo skavtskim bratom in sestram posredoval na blog Družina.

br. Primož Kovač